Pripombe na osnutek predlog Zakona o elektronskih komunikacij (ZEKom-1)

Svet za elektronske komunikacije RS je na dopisni seji dne 30. 11. 2011 obravnaval osnutek predloga Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in na osnovi 150. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur.l. RS, št. 13/2007-UPB1, 102/2007-ZDRad, 110/2009, 33/2011) mnenje o osnutku predloga novega Zakona o elektronskih komunikacijah.
 

Svet za elektronske komunikacije RS je na dopisni seji dne 30. 11. 2011 obravnaval osnutek predloga Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) in na osnovi 149. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Ur.l. RS, št. 13/2007-UPB1, 102/2007-ZDRad, 110/2009, 33/2011; v nadaljevanju: ZEKom) sprejel naslednji

SKLEP

Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije je sprejel

Mnenje Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije

Svet za elektronske komunikacije je sprejel na osnovi 150. člena ZEKom-a mnenje o osnutku predloga novega Zakona o elektronskih komunikacijah, ki se glasi:

Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije se je seznanil z osnutkom predloga novega Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki ga je prejel od Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport v dopisu št. 007-15/2011 z dne 27. 10. 2011 in sprejel naslednje pripombe k osnutku predloga ZEKom-1:

I. Splošne določbe

Člen 2(1)

Na koncu odstavka (1) se pred piko doda naslednje besedilo: »ter posebno skrb za skupine, ki so pri dostopu do elektronskih komunikacij prikrajšane zaradi socialnega položaja ali invalidnosti.«

Člen 3

Definicije v členu 3 potrebujejo korenite redakcijske popravke. Podajamo nekaj predlogov popravkov:

1)    definicija v členu 3 se razlikuje od definicije v Direktivi 2002/21/ES, spremenjeni z Direktivo  2009/140/ES.

Predlagamo, da se besedilo:

»Aplikacijski programski vmesnik (API) pomeni programske vmesnike med aplikacijami, ki jih nudijo radiodifuzijske hiše ali izvajalci storitev, in viri v izboljšani digitalni televizijski opremi za digitalne televizijske in radijske storitve.«

nadomesti z naslednjim besedilom, povzetim po Direktivi 2002/21/ES, spremenjeni z Direktivo  2009/140/ES:

»Vmesnik aplikacijskega programa (API) pomeni programske vmesnike med aplikacijami, ki jih zagotavljajo radiodifuzijske hiše ali izvajalci storitev, in viri v zmogljivejši digitalni televizijski opremi za digitalne televizijske in radijske storitve.«;

2)    predlagamo, da se besedilo:

»Dostopovna točka je točka elektronskega komunikacijskega omrežja, ki omogoča povezavo med dostopovnim omrežjem in hrbteničnim omrežjem fizične ali pravne osebe, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja.«

nadomesti z naslednjim besedilom:

»Dostopovna točka je element  elektronskega komunikacijskega omrežja, ki omogoča povezavo med dostopovnim omrežjem in hrbteničnim omrežjem fizične ali pravne osebe, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja.«;

7)    predlagamo, da se besedilo:

»Elementi oštevilčenja so številke in kode, imena in naslovi, vključno z ENUM – domenami številk. Med elemente oštevilčenja ne spadajo internetni naslovi, ki so potrebni za vzpostavljanje komunikacij med omrežnimi priključnimi točkami, ter številke in kode, imena in naslovi, ki se uporabljajo izključno v posameznem javnem komunikacijskem omrežju.«

nadomesti z naslednjim besedilom:

»Elementi oštevilčenja so številke in kode, imena in naslovi, vključno s številkami  ENUM, ki so preslikava mnemoničnih  internetnih naslovov (domen). Med elemente oštevilčenja ne spadajo številčni  internetni naslovi (naslovi po protokolu IP), ki so potrebni za vzpostavljanje komunikacij med omrežnimi priključnimi točkami, ter številke in kode, imena in naslovi, ki se uporabljajo izključno v posameznem javnem komunikacijskem omrežju.«;

9)    predlagamo, da se besedilo:

»ENUM je standard, ki uporablja sistem domenskih imen (DNS) za zapis številk v spletne naslove (URL).«

nadomesti z naslednjim besedilom:

»ENUM je standardni protokol, ki preslika mnemonične internetne naslove sistemskega imenskega prostora (DNS) v  telefonsko  številko in obratno.

ali opcijsko z:

»ENUM je standardni protokol, ki preslika internetni  naslov (URI) v telefonske številke in obratno.«

Pojasnilo: URI je angl. Uniform Resource Identifier

10) predlagamo, da se besedilo:

»ENUM-domena številke je spletni naslov številke, določen z ENUM.«

nadomesti z naslednjim besedilom:

»ENUM številka je internetni mnemonični  naslov  telefonske številke,  določen s protokolom ENUM.«.

III. Gradnja in skupna uporaba omrežij ter pripadajoče infrastrukture

Svet podpira rešitve v III. poglavju, pri čemer opozarja, da morajo biti postopki urejanja skupne uporabe infrastrukture učinkoviti.

Določbe o uporabi proračunskih sredstev so prilagojene dosedanjim mehanizmom zagotavljanja sredstev prek strukturnih skladov in subvencij. Njihova uporaba je omejena in ne omogoča doseganje ciljev evropske strategije Evropa 2020, katere del je evropska digitalna agenda. Evropska komisija je v Proračunu za strategijo Evropa 2020 predlagala vzpostavitev novih finančnih instrumentov za financiranje gradnje širokopasovnih omrežij.

Svet predlaga, da se določbe o uporabi proračunskih sredstev pregledajo in po potrebi prilagodijo, da bodo omogočale tudi uporabo novih instrumentov EU za financiranje gradnje širokopasovnih omrežij.

IV. Razlastitev in omejitve lastninske pravice

Svet podpira rešitve v IV. poglavju, pri čemer opozarja, da mora zakonodaja zagotoviti, da organi, pristojni za odločanje o služnosti, delujejo na podlagi enostavnih, učinkovitih, preglednih in javnosti dostopnih postopkov, ki se uporabljajo brez diskriminacije in brez odlašanja, svojo odločitev pa morajo v vsakem primeru sprejeti v roku šestih mesecih od prejema vloge, razen v primerih razlastitve.

Zakonodaja mora zagotoviti tudi »učinkovito strukturno ločitev funkcije za podeljevanje pravic služnostne pravice od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom, kadar javni ali lokalni organi ohranijo lastništvo ali nadzor nad podjetji, ki zagotavljajo obratovanje javnih elektronskih komunikacijskih omrežij in/ali javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev«.

V. Radiofrekvenčni spekter

Člen 41(3)

V primeru, ko je predmet javnega razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, je nesmiselno določati pogoje, ki jih mora ponudnik izpolnjevati glede programskih vsebin, ter merila za izbiro najugodnejše ponudbe, ki bodo upoštevana pri ocenjevanju programskih vsebin.

Določbe člena 41(3) ne sledijo razvoju radiodifuzije in njeni digitalizaciji, pač pa so prilagojene podeljevanju frekvenc za analogno oddajanje radijskih programov. V primeru podelitve frekvenc za digitalno radiodifuzijo ni smiselno zahtevati programskih vsebin ali programske vsebine celo ocenjevati za namen same podelitve radijskih frekvenc. Proti temu govori več razlogov.  V digitalnem multipleksu bo več različnih televizijskih ali radijskih  programov, njihov struktura pa se bo s časom tudi spreminjala. Zahteve glede vnaprejšnje določitve programskih vsebin bi spodbudilo tudi dogovarjanje med operaterji in izdajatelji programskih vsebin, ki bi lahko privedlo do škodljivih povezav in izkrivljanja konkurence na trgu na škodo uporabnikov. Proti določbam člena 41(3) govorijo tudi sedanji zapleti v zvezi z multipleksoma A in B.

Členi 45(3), 53(4) in 54

Skladno s spremembami člena 41(3) se prilagodi določbe členov 45(3), 53(4) in 54.

Člen 45

Svet predlaga, da se v javnih razpisih omogoči dopolnjevanje nepopolnih ponudb, če takšno dopolnjevanje omogoča zakonodaja.

Člen 57

Svet predlaga, da se, s skladno z določbami Direktive 2009/140/ES, trgovanje s spektrom (tj. prenos ali dajanje v zakup individualnih pravic uporabe radijskih  frekvenc) ne dovoli, ko je bila individualna pravica fizične ali pravne osebe do uporabe radijskih frekvenc na začetku pridobljena brezplačno.

Člen 58

Kopičenje radijskih frekvenc, kot je predlagano v členu 58, ni ustrezno urejeno, saj je preveč ohlapno. Svet predlaga, da se besedilo člena 58 dopolni skladno z določbami Direktive 2009/140/ES tako, da se določijo pravila za preprečevanje kopičenja spektra, »zlasti z  določitvijo strogih rokov za učinkovito izrabo pravic do uporabe s  strani imetnika pravic ter z  uporabo kazni, vključno z denarnimi kaznimi ali odvzemom pravic uporabe v  primeru neupoštevanja rokov. Ta pravila se oblikujejo in uporabljajo  na  sorazmeren,  nediskriminatoren in pregleden način«.

VII. Varnost in celovitost omrežij

Svet opozarja, da prenos določil evropskega pravnega reda glede varnosti omrežij in storitev ter celovitosti omrežij v slovensko zakonodajo ne zadošča za urejanje teh vprašanj. Dobre prakse, priporočila in standardi na ravni dejavnosti se bodo oblikovali s časom. Za izvajanje določb ZEKom-1 glede varnosti in celovitosti omrežij bo pomembna predvsem vloga agencije. Pomembno vlogo pa lahko imajo tudi panožna združenja ali druge podobne organizacije, v okviru katerih se lahko sprejmejo  minimalni standardi ali vsaj dobre prakse in priporočila za izpolnjevanje varnostnih zahtev.

Člen 84

Svet meni, da se agencija, preden s splošnim aktom predpiše operaterjem obvezna navodila, v katerih opredeli načine in časovne roke za izvajanje členov 81, 82 in 83, lahko posvetuje z nacionalno organizacijo za obravnavno varnostnih incidentov ali drugo pristojno organizacijo. Svet zato predlaga, da se v členu 84 namesto »Akademske in raziskovalne mreže Slovenije« navede »nacionalna kontaktna točka za obravnavo varnostnih incidentov (SI-CERT)«.

X. Digitalna radijska in televizijska radiodifuzija

Členi 113, 114, 115

Svet meni, da bi bilo Zakon o digitalni radiodifuziji (ZDRad) smiselno vključiti v ZEKom-1. Pomemben del ZDRad je bil namreč namenjen prehodu iz analogne na digitalno radiodifuzijo in ni več aktualen. Preostale določbe je smiselno prenesti v ZEKom-1, s čimer bi dosegli večjo preglednost zakonodaje in poenotenje postopkov.

XI. Univerzalna storitev in dodatne obvezne storitve

Člen 116

V členu 116 se za odstavkom (3) doda novi odstavek (4), ki se glasi: »Razumna zahteva glede omogočanja enakovredne uporabe in dostopa do storitev končnim uporabnikom invalidom, kot ga imajo drugi končni uporabniki iz 2. odstavka tega člena, vključuje obveznost ponudnika univerzalne storitve, da zagotovi možnost nakupa ali najema takšne telefonske in druge terminalske opreme ter programske opreme po razumni ceni, ki enakovreden dostop do univerzalne storitev dejansko omogoča.«

Utemeljitev:

Točka 5 člena 116(2) sicer določa, da vlada, na usklajen predlog ministra in ministra oziroma ministrice, pristojnega oziroma pristojne za invalide določi zagotavljanje ukrepov za končne uporabnike invalidov, ki končnim uporabnikom invalidom omogočajo enakovredno uporabo in dostop do univerzalne storitve, kot ga imajo drugi končni uporabniki, vključno z enakovrednim dostopom do storitev v sili. Kljub temu pa menimo, na osnovi dosedanjih izkušenj, da se v zakonu določi tudi obveznost zagotavljanja terminalske opreme, ki dostop do univerzalne storitve, kot ga opredeljuje zakon, za končne uporabnike invalide tudi omogoča.

Tako bi bil v ponudbo na primer vključen IP telefonski aparat z možnostjo zvočne pretvorbe besedila, napisanega na zaslonu aparata in povečave zaslonske slike. To bi omogočalo slepemu in slabovidnemu končnemu uporabniku dostop do imenika, neodgovorjenih, prejetih in klicanih številk ter ostalih funkcionalnosti, ki tem uporabnikom na običajnem telefonskem aparatu niso dostopne.

Člen 125

Predlagamo, da se v odstavku (3) besedilo:

»Agencija lahko na podlagi prejšnjega odstavka določi tudi prenosno hitrost, ki omogoča

širokopasovni dostop, če to hitrost že uporablja:

- vsaj polovica vseh gospodinjstev v Republiki Sloveniji in hkrati

- vsaj 80 odstotkov gospodinjstev z obstoječim širokopasovnim dostopom.«

nadomesti z naslednjim besedilom:

»Agencija lahko na podlagi prejšnjega odstavka določi tudi prenosno hitrost, ki omogoča širokopasovni dostop, če ta dostop že uporablja:

- vsaj polovica vseh gospodinjstev v Republiki Sloveniji in hkrati

- vsaj 80 odstotkov gospodinjstev z določeno hitrostjo širokopasovnega dostopa.«

Nadalje predlagamo, da se odstavek (5) briše.

XII. Pravice uporabnikov

Člen 133

Predlagamo, da se za členom 133(2) doda nov odstavek (3), ki se glasi: »Operater zagotovi obveščanje o izdelkih in storitvah iz 6. točke 2. odstavka tega člena, na način, ki je naročniku invalidu v celoti dostopen. Končni uporabnik invalid lahko izbira način sporočanja takšnih obvestil.«

Utemeljitev:

Ni dovolj, da operater zagotovi redno obveščanje naročnikov invalidov o podrobnostih njim namenjenih izdelkov in storitev, ampak mora biti to obveščanje izvedeno na način, ki je končnim uporabnikom invalidom dostopen.

Člen 136

Predlagamo spremembo člena 136(1), in sicer se odstavek (1) v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:

»Vlada na usklajen predlog ministra in ministra, pristojnega za invalidsko varstvo, z uredbo določi zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, da se končnim uporabnikom invalidom zagotovi dostop do elektronskih komunikacijskih storitev, ki je enakovreden dostopu, kot ga ima večina končnih uporabnikov, in možnost, da izbirajo med izvajalci in storitvami, ki so na voljo večini končnih uporabnikov.«

Utemeljitev:

Predlagana sprememba predstavlja trdnejšo zavezo za določitev zahtev, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, da se končnim uporabnikom invalidom zagotovi dostop do elektronskih komunikacijskih storitev, ki je enakovreden dostopu, kot ga ima večina končnih uporabnikov, in možnost, da izbirajo med izvajalci in storitvami, ki so na voljo večini končnih uporabnikov.

Člen 136(3)

Člen 136(3) je skladen z besedilom direktive 2009/140/ES, ki se navaja kot razlog za spremembo zakonodaje. Zapisana dikcija je zelo splošna in načelna.

Besedilo člena 136(3) dejansko obsega tudi to, da izdajatelji programov nudijo podnapise za gluhe/naglušne in zvočni opis (avdiodeskripcijo) oddaj za slepe in slabovidne. Trenutno ponuja podnapise in nekatere oddaje v znakovnem jeziku le RTV Slovenija. Zvočni opis za informativne oddaje (tudi prevajanje iz tujih jezikov), dokumentarnih filmov niti na RTV Slovenija ni. V zadnjem času je RTV Slovenija opremila nekaj slovenskih filmov z zvočnim opisom, vendar so to šele začetki.

Drugi izdajatelji televizijskih programov ne nudijo teh storitev za slovensko produkcijo, zato so tudi najbolj gledane oddaje (tudi informativne) komercialnih izdajateljev v veliki meri nedostopne zaradi odsotnosti zvočnega opisa ali podnapisov.

Nekatere članice EU so s prenosom direktive 2009/140/ES v nacionalno zakonodajo zavezale izdajatelje tistih programov, ki imajo večji tržni delež (npr. nad 10%), in vse javne programe, da postopoma zagotovijo takšne storitve za večino najbolj gledanih oddaj. (vir: Peter Sokolov, komentar k  predlogu ZDRad-B)

Takšno vključujočo in obvezno postopno ureditev tega področja so na primer uredili na Finskem in Portugalskem. Celovito in primer dobre prakse zagotavlja tudi Twenty-First Century Communications and Video Accessibility Act of 2010 v Združenih državah Amerike.

Svet predlaga, da se člen 136(3) bolj razčleni in da se opredelijo zahteve za izdajatelje programskih vsebin, ki jih bodo zavezale k postopnemu opremljanju programskih vsebin s podnapisi za gluhe in naglušne ter z zvočnimi opisi za slepe in slabovidne.

XIII. Obdelava osebnih podatkov in varstvo zasebnosti v elektronskih komunikacijah

Člen 149

Svet meni, da se v zvezi z določbami člena 149, ki določajo vključitev podatka o dodeljenih IP naslovih, vključno z dinamičnimi, med podatke, ki jih o naročnikih zbirajo izvajalci storitev, opravi javni posvet. Na posvetu morajo predlagatelji predstaviti argumentirane razloge, podprte s podatki, o smiselnosti in potrebnosti predlagane ureditve.

XV. Agencija

1. Splošne določbe

1.1 Splošno

Člen 171(2)

Neprimerno je, da se ime agencije spremeni vsakič, ko ta dobi pristojnosti za regulacijo novega področja. Smiselno je določiti ime, ki bo odražalo generično regulativno vlogo agencije in imena ne bo potrebno vsakih nekaj let spreminjati. 

Člen 174

Člen 174 na novo uvaja svet agencije, ki je podrobneje opredeljen v razdelku 1.2 (členi od 175 do 181). Svet agencije, kot je predlagan v osnutku predloga ZEKom-1, ne predstavlja ustrezne rešitve problemov, s katerimi se je predvsem v zadnjih dveh letih soočala agencija.

Operaterji so v fazi zbiranja predlogov pred pričetkom priprave osnutka predloga ZEKom-1 izrazili precej kritik na račun preteklega delovanja agencije. Predlagali so več rešitev, s katerimi bi zmanjšali možnosti zlorab in neustreznih rešitev.

Svet agencije, kot je določen v osnutku predloga ZEKom-1, nikakor ni rešitev, ki bi odpravljala anomalije. Operaterji so opozarjali predvsem na vsebinsko sporne odločitve agencije, kjer pa svet agencije, kot je predlagan, nima in ne sme imeti nikakršnih pristojnosti. Svet v predlagani obliki tudi nima nadzorne vloge, oziroma jo ima v le omejenem obsegu. Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, učinkovito in uspešno rabo sredstev agencije skladno s 47. členom zakona o javnih agencijah (ZJA) namreč opravlja računsko sodišče.

Če je bilo mišljeno, da se bo s prenosom pristojnosti predlaganja imenovanja in razrešitve direktorja agencije na svet agencije, povečala neodvisnost agencije kot nacionalnega regulativnega organa, je večja neodvisnost samo navidezna, saj vlada, kot je predlagano v osnutku predloga ZEKom-1,  imenuje tako člane sveta kot tudi direktorja agencije. Takšna rešitev je nesprejemljiva, saj dejansko zmanjšuje neodvisnost agencije, kar dokazujejo tudi vladni postopki razreševanja in imenovanja direktorjev in vršilcev dolžnosti direktorja v obdobju od novembra 2009 do oktobra 2011, zaradi katerih je bila agencija v tem času brez direktorja s polnim mandatom.

Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije meni, da bi moral predlagatelj, namesto predlaganih organizacijskih rešitev, pripraviti poseben zakon o agenciji, ki bi celostno in na enem mestu uredil pravni status agencije. Ne glede na to, Svet v nadaljevanju podaja pripombe na člene o svetu agencije.

1.2 Svet agencije

Člen 175(2)

Predlagamo, da se člen 175(2) nadomesti z naslednjim besedilom:

»Člane sveta agencije imenuje Državni zbor Republike Slovenije in so lahko ponovno imenovani.«

Utemeljitev:

Neprimerno je, da vlada imenuje tako direktorja kot člane sveta agencije. Namesto tega predlagamo, da člane sveta agencije imenuje državni zbor. Za člane sveta agencija se lahko opravi javni razpis, lahko bi jih predlagal tudi predsednik Republike Slovenije. V tem primeru bi morali člen 175(2) dopolniti, tako da bi za »Vlada RS« dodali »na predlog predsednika Republike Slovenije«.

Člen 178(1)

Člen 178(1) se zgleduje po ZJA, vendar v ZEKom-1 ni hkrati prenesena odgovornost članov sveta, kot jo določa ZJA: »Člani sveta so odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihove dolžnosti«. Besedilo v osnutku predloga ZEKom-1 je nedomišljeno. Tudi ni povsem jasno, kakšno nadzorno vlogo bi svet agencije sploh opravljal. Njegova nadzorna funkcija in odgovornost iz predloga ni razvidna.

Člen je sporen tudi z vidika neodvisnosti agencije, saj bi svet agencije lahko, kot kažejo izkušnje iz drugih agencij, pridobil nesorazmerno velik vpliv ne njeno delovanje, s tem pa bi lahko nedopustno posegal v njeno neodvisnost.

Ponovno predlagamo, da se pravni status agencije uredi v ločenem zakonu, pred tem pa opravi primerjalne študije ureditve neodvisnih regulatorjev trga v članicah Evropske unije in možnosti umestitve neodvisnega regulatorja v pravno ureditev Republike Sloveniji.

Šesta alinea člena 178(1) je povsem nesprejemljiva, saj nikakor ni dopustno, da sveta agencije »opravlja druge naloge iz pristojnosti agencije, če ni v zakonu določeno, da je za to pristojen direktor agencije«. Svet agencije lahko kvečjemu »odloča o drugih zadevah, za katere je tako določeno z zakonom ali ustanovitvenim aktom«.

Skladno s tem predlagamo, da se besedilo šeste alineje člena 178(1) v celoti zamenja, in sicer:

»odloča o drugih zadevah, za katere je tako določeno z zakonom ali ustanovitvenim aktom.«

Člen 178(1) skuša v eni osebi združiti nadzorno vlogo in vlogo ustanovitelja, vendar to ureja, v povezavi z ostalimi določbami o svetu agencije, na neprimeren način, ki ne zagotavlja neodvisnosti agenciji. Po drugi strani v osnutku predloga ZEKom-1 niso predvideni nobeni mehanizmi, s katerimi bi se odpravile nepravilnosti iz preteklega delovanja agencije.

1.3 Direktor agencije

Člen 187(1)

Predlagamo, da se prva alinea člena 187(1) črta.

Utemeljitev:

Določba, da vlada na predlog ministra z upravno odločbo odloči o začasni prepovedi opravljanja nalog direktorja, če je zoper njega v zvezi z njegovim delom uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja iz 257., 261. ali 263. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr. in 39/09), omogoča zlorabe in je kot takšna neprimerna.

Opozarjamo tudi na to, da vsi postopki, povezani z začasno prepovedjo opravljanja nalog direktorja, niso dovolj pregledni in omogočajo zlorabe. Vladi omogočajo mimo sveta agencije imenovati vršilca dolžnosti agencije. To pa ponovno odpira možnosti za negotovost, v kakršni se je znašla agencija v obdobju od novembra 2009 do oktobra 2011.

Člen 189

Predlagamo, da se plače zaposlenih izloči iz sistema plač v javnem sektorju. To je namreč eden izmed elementov neodvisnosti agencije. Nikakor ni primerno, da so uslužbenci agencije javni uslužbenci, kajti tudi to je eden izmed vzvodov, ki ga politika lahko izkorišča za izvajanje pritiska na agencijo. Poleg tega ima agencijo z umestitvijo v sistem plač v javnem sektorju manjše možnosti za zaposlovanje strokovnjakov in s tem manj možnosti za uspešno opravljanje regulativnih nalog.

Vezanost na sistem plač v javnem sektorju je tudi nepotrebna, saj se agencija financira izključno s prihodki od plačil, ki so določena z ZEKom-1 ter z drugimi zakoni s področij njenega delovanja in ni uporabnica sredstev državnega proračuna za financiranje svoje osnovne dejavnosti.

Vezanost na sistem plač v javnem sektorju in omejevanje pri zaposlovanju sta kritična dejavnika neodvisnosti agencije. Ta je namreč prav zaradi teh omejitev v preteklosti postala preveč odvisna od zunanjih izvajalcev, s čimer je izgubila suverenost v sprejemanju regulativnih odločitev.

2. Cilji agencije na področju elektronskih komunikacij

Člen 198

V členu 198 se doda nova točka 8, ki se glasi: »spletne strani in portale, ki jih upravlja, oblikuje v skladu z mednarodnimi priporočili za dostopnost spletnih vsebin mednarodnega konzorcija W3C, s čimer omogoča večjo dostopnost in preglednost informacij, pomembnih za kakovostno izbiro.«

Utemeljitev:

Spletne strani agencije so premalo informativne. Ena izmed možnosti je, da se predpišejo priporočila, ki jih mora agencija upoštevati pri oblikovanju svojih spletnih strani in storitev, ki jih ponuja preko njih.

Člen 217

V členu 217 predlagamo, da se »Akademsko in raziskovalno mrežo Slovenije – ARNES« nadomesti z »nacionalno kontaktno točko za obravnavo varnostnih incidentov – SI-CERT«.

Utemeljitev:

SI-CERT v času priprave ZEKom-1 deluje kot organizacijska enota v okviru ARNES-a. Ker pa je namen člena 217, da se Agencija posvetuje s strokovnjaki nacionalne kontaktne točke za obravnavo varnostnih incidentov – SI-CERT, predlagamo, da se v besedilu člena 217 ARNES nadomesti s SI-CERT.

Dodatno pojasnilo k členu 217

Svet meni, da se je v zakonu smiselno izogibati konkretnemu poimenovanju organizacij ali organov, s katerimi se agencija lahko posvetuje. Namesto tega se opredeli na primer: ministrstvo, pristojno za notranje zadeve; nacionalna kontaktna točka za obravnavo varnostnih incidentov; potrošniške organizacije; reprezentativne invalidske organizacije; organizacije, ki predstavljajo interese uporabnikov.

Nov člen 218

Predlagamo, da se za členom 217 in pred členom 218 doda nov člen, ki se glasi:

»Z namenom zagotovitve višje stopnje dostopnosti invalidov do storitev elektronskih komunikacij in informacijske družbe za doseganje izenačevanja možnosti in višje socialne vključenosti, se agencija posvetuje z reprezentativnimi invalidskimi organizacijami.«

Utemeljitev:

Državni zbor RS je 2. aprila 2008 ratificiral Konvencijo o pravicah invalidov in Izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov, ki v členu 4(3) določa, da se države pogodbenice pri pripravljanju in izvajanju zakonodaje in usmeritev za izvajanje konvencije in pri drugih postopkih odločanja, ki se nanašajo na invalide, temeljito posvetujejo z invalidi, tudi invalidnimi otroki, ter jih dejavno vključujejo prek njihovih reprezentativnih invalidskih organizacij.

KOMENTARJI