Okrogla miza - "Internet stvari – priložnosti in izzivi"

V okviru konference Informatika v javni upravi 2017 je Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju: Svet) organiziral okroglo mizo z naslovom "Internet stvari – priložnosti in izzivi". Pri okrogli mizi je Svet želel predvsem opozoriti na izzive, s katerimi se bomo morali ukvarjati tekom vpeljave novih elektronskih tehnologij v Sloveniji. 

Podjetja  navadno ponudijo nove storitve/izdelke, pri čemer morajo upoštevati standarde in pravni red. Le ta se novemu področju prilagodi, če še ni urejen. Regulatorji in vladni sektor poskrbijo za ustrezen nadzor nad trgom, uskladijo zakonodajo in pripravijo ustrezne razpise za pomoč ali omogočanje vpeljave novih tehnologij. Ves čas je potrebno tudi nadzirati stanje v omrežni infrastrukturi, prepoznavati ranljivosti in pomagati v primeru kibernetskih napadov. Pri večjih spremembah pa se pogosto pozablja na družbene vplive in socialne spremembe. Na podlagi tega smo med sodelujoče povabili predstavnike za vsakega od zgornjih relevantnih področij:

• mag. Peter Pustatičnik, vodja področja za eZdravje in eOskrbo (Telekom Slovenije)
• mag. Tanja Muha, direktorica AKOS (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve)
• mag. Jurij Dolžan, odgovorni za področje tehnologij na DID (Direktorat za informacijsko družbo)
• mag. Andrej Tomšič, namestnik IP (Informacijski pooblaščenec)
• doc. dr. Dan Podjed, raziskovalec na področju antropologije pri ZRC SAZU (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti)
• Matej Breznik, strokovnjak za omrežno varnost pri SI-CERT (Nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij)

Za Internet stvari še ne obstaja enotno sprejeta definicija, vendar ga mnogi opisujejo kot "tretji val Interneta". Neka definicija pravi, da je to sistem medsebojno povezanih naprav - mehanskih ali digitalnih, objektov, živali ali ljudi, katerim dodelimo enolične identifikatorje ter zmožnosti pošiljanja podatkov po omrežju, brez da bi zahtevali interakcijo človek-človek ali človek-računalnik. Druga definicija pravi, da so to fizični objekti - stvari, ki so povezane preko vgrajenih sistemov in senzorjev z namenom, da komunicirajo med seboj in ustvarjajo uporabne rezultate ter omogočajo udobnost uporabnikom. Spet tretja, bolj splošna definicija pravi, da je to koncept, v katerem lahko praktično vsako napravo preko Interneta povežemo med seboj.

Na podlagi teh definicij lahko ugotovimo, da se dotikajo le malih povezanih naprav in njihovih zmogljivosti. Vendar pri nobeni ne zasledimo, pod kakšnimi pogoji te naprave komunicirajo, kdo z njimi upravlja, jih nadzoruje, servisira. Kam ste pošiljajo podatki, kje in koliko časa se hranijo, kdo jih lahko obdeluje? Kako lahko nek ne-vešč ali tudi tehnično podkovan uporabnik ugotovi, kaj neka naprava dejansko počne? Kje pa so potem kakšni standardi, zakonodaja ali regulacija? Zdi se, da družba z odprtimi rokami sprejme vse nove in zanimive tehnologije. Kako pa to nanjo vpliva ali jo preoblikuje? Mogoče spet izgubljamo svobodo, kljub temu, da nam je nihče eksplicitno ne jemlje. Ali jo bo kdaj možno spet pridobiti nazaj in ali bomo morali za to kaj žrtvovati?

So stvari, in so stvari povezane v internet. Predvsem slednje nas morajo najbolj zanimati...

Za več pa si oglejte celotno diskusijo spodaj:

KOMENTARJI